Od phishinga do uhajanja podatkov: ključne kibernetske grožnje za organizacije

Kibernetski napadi lahko povzročijo resno škodo, pri čemer niso ogrožena le velika podjetja. Napadalci lovijo podatke, denar in celo ugled podjetja. Nekatere metode napadov so preproste in izkoriščajo človeško nepazljivost, druge so zapletene in zahtevajo resno zaščito. Oglejmo si najpogostejše vrste kibernetskih groženj

Phishing: past za zaposlene

Phishing je eden najpogostejših načinov prevare. Prevaranti pošiljajo pisma ali sporočila z virusi, vohunskimi programi, ki izgledajo kot uradna obvestila banke, partnerja ali celo vodstva podjetja. Če oseba klikne na povezavo ali vnese svoje podatke, prevaranti dobijo dostop do sistema.

Najpogosteje phishing napadi vključujejo naslednje tehnike:

• Ponarejena pisma z zahtevo, da nemudoma spremenite geslo.
• Sporočila z »pomembnimi dokumenti« v sumljivih prilogah.
• Ponarejene spletne strani, ki kopirajo prave storitve.
• Telefonski klici z zahtevo, da posredujete zaupne informacije.

Da bi se zaščitile, podjetja izvajajo usposabljanje zaposlenih in nastavljajo varnostne sisteme, ki blokirajo sumljiva pisma. Vendar človeški dejavnik ostaja šibka točka, zato goljufi še naprej iščejo nove načine za prevaro. Pomembno je, da zaposlene obveščate o novih vrstah kibernetskih napadov in goljufij ter jih naučite, kako ravnati.

Uhajanje podatkov: problem, ki stane milijone

Uhajanje podatkov se lahko zgodi zaradi dejanj hekerjev ali zaradi krivde zaposlenih. Včasih informacije pridejo v omrežje zaradi naključne napake, včasih pa gre za namerno razkrivanje zaupnih podatkov. Posledica tega je, da podjetje izgubi denar, zaupanje strank in se lahko sooči z pravnimi težavami.

Glavni vzroki za uhajanje podatkov:

• Vdor hekerjev v baze podatkov.
• Napake v varnostnem sistemu.
• Izguba ali kraja naprav z pomembnimi podatki.
• Nerodnost zaposlenih, ki pošiljajo podatke napačnemu naslovniku.

Za zaščito podjetja šifrirajo podatke, nadzorujejo dostop in redno preverjajo varnostni sistem. Prav tako pravočasno posodabljajo programe. Toda niti najbolj zanesljivi ukrepi ne dajejo 100-odstotnega jamstva, če zaposleni ne upoštevajo osnovnih pravil za zaščito informacij.

Zlonamerna programska oprema: skrita grožnja v datotekah in programih

Zlonamerna programska oprema lahko vdre v sistem prek e-pošte, pomnilniških ključev ali celo običajnih spletnih strani. Vohunijo za uporabnikom, kradejo podatke ali blokirajo delo podjetja in zahtevajo odkupnino za ponovno vzpostavitev dostopa. Pogoste vrste zlonamerne programske opreme:

• Izsiljevalci, ki šifrirajo datoteke in zahtevajo denar za njihovo odklepanje.
• Vohuni, ki zbirajo gesla in druge osebne podatke.
• Trojanski konji, ki ustvarjajo varnostne luknje za hekerje znotraj sistema.
• Boti, ki okužene računalnike spremenijo v del omrežja zlonamernih uporabnikov.

Metodologija ITIL: sistemski pristop k zaščiti podatkov

Za celovito upravljanje IT-storitev in zmanjšanje tveganj, povezanih s kibernetskimi napadi, se uporablja metodologija ITIL. Pomaga organizirati procese zaščite informacij, nadzorovati incidente in se odzivati na grožnje. ITIL ima ločen proces upravljanja informacijske varnosti (Information Security Management), ki vključuje zaščito podatkov, spremljanje tveganj in ukrepe za preprečevanje uhajanja podatkov. Uporaba te metodologije v kombinaciji s tehničnimi sredstvi zaščite in usposabljanjem zaposlenih omogoča podjetjem, da vzpostavijo bolj stabilen sistem kibernetske varnosti.

Za zaščito podjetja uporabljajo protivirusne programe, sisteme za spremljanje in stroga pravila za namestitev programov. Toda brez rednih varnostnih posodobitev in pozorne pozornosti do sumljivih datotek ostaja tveganje okužbe visoko. Kibernetske grožnje postajajo vse bolj izpopolnjene, zato je treba podjetja zaščititi z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tehnični ukrepi, usposabljanje zaposlenih in nadzor dostopa do podatkov pomagajo zmanjšati tveganja. Pomembno pa je ostati pozoren in spremljati nove metode napadov.